O Naturi 2000

Biotska raznovrstnost v Evropi upada. Izginjajo poplavni gozdovi, mokrotni travniki, spreminja se kulturna krajina. Še posebej so na udaru lažje dostopni predeli in tista življenjska okolja, ki so z vidika gospodarske rabe manj zanimiva. Številne rastlinske in živalske vrste smo zato potisnili na rob preživetja. Nekatere celo čez rob kjer poti nazaj ni.

Da bi zaustavili in obrnili trend izumiranja rastlinskih in živalskih vrst, je Evropska unija vzpostavila mrežo območij Natura 2000. Z omrežjem varovanih območij države članice EU sodelujejo pri varovanju ogroženih vrst ne glede na državne meje.

Kaj je Natura 2000?

Evropska Direktiva o pticah je bila sprejeta leta 1979. Njen cilj je zaščititi prostoživeče ptice in njihova najpomembnejša življenjska okolja. Varuje tudi ptice selivke – ne le njihovih gnezdišč, temveč tudi njihova prezimovališča in preletne poti.

Varovanju ptic je sledilo tudi varovanje drugih rastlinskih in živalskih vrst. Zato je bila leta 1992 sprejeta evropska Direktiva o habitatih, ki določa merila za varstvo redkih, ogroženih ali endemičnih vrst prostoživečih živali in rastlin ter habitatnih tipov.

Obe direktivi skupaj tvorita okvir EU varstva narave – omrežje Natura 2000. S pomočjo določil obeh direktiv v Evropi varujemo več kot 1000 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter 200 habitatnih tipov na njihovem celotnem naravnem območju.

Slovenija je prva območja Natura 2000 razglasila ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004. Danes imamo v Sloveniji 354 območij, od tega jih je 323 določenih na podlagi Direktive o habitatih in 31 na podlagi Direktive o pticah.

V omrežju Natura 2000 v Sloveniji varujemo 114 rastlinskih in živalskih vrst, 60 habitatnih tipov. Varujemo pa tudi 119 ptičjih vrst, opredeljenih po Direktivi o pticah. Območja Natura 2000 pokrivajo 37 odstotkov površine Slovenije, kar je največ v Evropski Uniji. Območja, določena po Direktivi o habitatih, se pogosto prekrivajo z območji, določenimi po Direktivi o pticah.

Upravljanje območij Natura 2000

Da bi lahko v celoti izkoristili potenciale Nature 2000, je pomembno, da so v upravljanje vključeni vsi zainteresirani deležniki. Natura 2000 ne uvaja novih sistemov in novih praks. Narava je na teh območjih v veliki meri ohranjena zaradi aktivnosti v preteklosti. Zato je danes v večini primerov treba le nadaljevati z obstoječimi praksami (kmetovanje, gozdarjenje), ali pa so potrebne le manjše prilagoditve obstoječih dejavnosti, če želimo zagotoviti, da bo raba zemljišč združljiva s cilji ohranjanja narave.

Na nekaterih območjih pa so potrebni tudi večji ukrepi. Tu se moramo odločiti za spremembe, s katerimi preprečimo nadaljnje propadanje življenjskih okolij, ali pa jih s pomočjo renaturacije povrnemo v nekdanje ugodno stanje.

Zmeraj je ključno, da ljudje, ki živijo in delajo na območjih Natura 2000, sodelujejo pri sprejemanju odločitev o dolgoročnem upravljanju teh območij. Lastniki zemljišč, lokalne
skupnosti, vladni organi, industrija, planinci, kolesarji in druge rekreativne skupine, naravovarstveniki in posamezni državljani – vsi imamo pomembno vlogo pri uspešnosti Nature 2000 ter pri preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Človek je sestavni del narave. Sodelovanje med naravo in človekom je zato nepogrešljivo.

Večina območij iz omrežja Natura 2000 je dragocena ravno zaradi načina njihovega dosedanjega upravljanja. Zato je pomembno zagotoviti, da se bodo tradicionalne dejavnosti (npr. ekstenzivno kmetovanje) nadaljevale tudi v prihodnosti.

Več informacij o Naturi 2000 v Sloveniji najdete v publikaciji mag. Mateje Nose Marolt: NATURA 2000 v Sloveniji – ljudje z naravo, narava za ljudi

Več informacij tudi na povezavi www.natura2000.si